Kot mali junaki smo vsi sanjali o tem, kaj bomo postali, ko odrastemo. Ker otroška domišljija ne pozna meja, smo segali vse tja gor … do zvezd! Ravno vtem je bistvo. Če segamo po zvezdah, lahko – tudi če zgrešimo – pristanemo na Luni, tako kot je Neil Armstrong, ki je kot prvi zemljan zakorakal po Luninem površju!
Sanje nekaterih sicer ne segajo vse do zvezd, a še vedno tja visoko v zrak oziroma nad oblake. Govorimo seveda o pilotih in pilotkah. Alja Berčič Ivanuš, ki danes s ponosom nosi uniformo s štirimi zlatimi črtami na rokavih,je ljubezen do letenja prevzela po očetu pilotu. Alja je prva slovenska pilotka, šolana doma, njena pot do pilotiranja potniških letal pa je bila dolga – od pilotke jadralnega letala, stevardese, prve vojaške pilotke helikopterja, prve sopilotke vse do kapitanke. A kjer je volja, tam je pot!
Če že govorimo o pionirjih in pionirkah letalstva, seveda ne moremo mimo prvega slovenskega letalca, Edvarda Rusjana, ki je v roku dveh let (1909–1911) skupaj z bratom Josipom skonstruiral in izdelal kar 7 tipov letal (EDA I –VII), njegov prvi polet na višini 2 metrov pa je v dolžino meril 60 metrov.
Nemalo časa pa (tudi ob pomoči soplesalcev) v zraku preživi Ana Klašnja, naša priznana solistka baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, ki je že v rani mladosti iz ritmične gimnastike presedlala na poplesavanje po špičkah baletnih čeveljcev. Za balet pravi, da je profesionalni šport in umetnost hkrati, v času intenzivnih vaj pa – verjeli ali ne – baletne copate zamenja kar vsakih 14 dni.
Ljudje puščajo svoj pečat na različne načine. Marie Curie in Albert Einstein sta popolna vzornika, če si vaš malček želi postati znanstvenik in odkriti nekaj revolucionarnega.Marie Curie je leta 1911 prejela Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje polonija in radija, iz katerega je izpeljala danes vsem znan têrmin ”radioaktivnost”.
Albert Einstein, za mnoge največji genij vseh časov, je prav tako prejemnik Nobelove nagrade za fiziko (1921), ki jo je prejel za svojo teorijo relativnosti. Posebnež v več pogledih je spregovoril in shodil precej pozno, nikoli pa ni zapravljal časa s tem, da bi se pretirano urejal ali si obul nogavice.
Za razliko od Einsteina pa je predsednik RS, gospod Borut Pahor, prava modna ikona. V študentskih letih se je kot maneken preizkušal na modnih brveh, leta kasneje pa prejel celo nagrado za najlepše oblečenega Slovenca. Večina pozna njegova športna udejstvovanja in udeležbe na maratonih, mi pavam zaupamo, da je bil v otroštvu tudi odličen kotalkar.
Enako lahko rečemo za vedno urejeno in izjemno artikulirano slovensko TV-divo, Mišo Molk, ki se je urila tudi v novinarskih, scenarističnih in uredniških vodah. V mlajših letih je bila športnica – trenirala je plavanje in rokomet ter bila sprinterka – in vzorna študentka. Za svojo diplomsko nalogo iz novinarstva je prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Tudi nasmejani voditelj Peter Poles, prejemnik številnih Viktorjev, je človek mnogih talentov. V mladosti so njegov vrat krasile medalje z atletskih tekmovanj, blestel je tudi kot igralec klarineta, danes pa s svojo iskrivostjo lepša večere gledalcem ne glede na žanr oddaje, ki jo vodi.
”Luka Magic” ali ”čudežni deček slovenske košarke” sta nadimka, ki Luko Dončiča popolno opišeta. V mladosti se je preizkusil v nogometnih vodah, a je prehitro zrasel, zato se je zapisal košarki, kar niti ni presenečenje, glede nato, da je bil tudi oče profesionalni košarkar. Včasih je sanjal, da bi se pomeril s svojim vzornikom LeBron Jamesom, lansko leto pa se mu je v premierni sezoni v NBA-ju, želja tudi uresničila.
Nika Barič, najuspešnejša slovenska košarkarica, je nadarjenost za šport kazala že od malih nog. Kaj kmalu je ugotovila, da je košarka tista, ki jo najbolj privlači. V tujino (Rusijo in Ameriko) se je podala z 18. leti, potem ko je osvojila naziv najboljše mlade košarkarice v Evropi.
